Le bitje srca in šum krvi sta, ko si in te ni, potem padeš v tišino in zvoki sveta še ne dospejo vate. Po času neskončnosti ničesar se iz megle nepoznanega izriše materina podoba n za njo vse druge in vse drugo. Tudi prva pesem je materin glas in potem zaslišiš in prepoznaš vse druge in vse drugo. Postaneš del sveta in sam svoj svet.
A. Gulič
Pevke in pevci Prosavusa smo 2. 10. 2018 prejeli novico, da smo bili izbrani za nastop na Sozvočenjih. Začelo se je intenzivno delo. No … v resnici se je priprava na nastop začela že junija, ko smo začeli predelovati skrbno izbran, v celoto povezan program, ki naj bi ga izvajali.
Sozvočenja so cikel šestih regijskih zborovskih prireditev, na katerih se zbori predstavijo s tematsko oblikovanimi sporedi. Naša tema so bili deli dneva. Zborovske literature, ki bi jo lahko uporabili, je sicer kar nekaj, a smo kljub temu imeli težave z iskanjem pesmi o poldnevu. Iz tega razloga smo za to priložnost naročili noviteto pri skladatelju Tinetu Becu in s tem zaokrožili program.
Datum nastopa na Sozvočenjih je bil 24. 11. 2018, kar je pomenilo, da imamo za pripravo samo slaba dva meseca. Intenziteta dela je zato narasla, urnik se je polnil, napetost pri pevcih in zborovodji pa je naraščala. Pa vendar ni bilo tako hudo, saj smo poskrbeli, da delo ni bilo monotono in nismo zapadli v rutino. Na eni izmed vaj smo gostili Jerico Bukovec, ki nam je s svojim delom zelo pomagala na področju interpretacije in vokalne tehnike. Imeli smo tudi dva nastopa, prvega (v sodelovanju z dvema vokalnima skupinama) v občini Rače-Fram, drugega pa v domači dvorani Delavskega doma Trbovlje, na katerem smo gostili vokalno skupino La Petit Pomme. V obdobju med koncertoma smo preživeli tudi intenzivni (res zelo intenzivni) vikend v Šmarjeti, ki je bila v prvih dveh sezonah standardna lokacija naših dvodnevnih priprav.
Časa za počitek torej res nismo imeli in kmalu je napočil dan D. 24. 10. smo kot eden izmed desetih zborov nastopili na Sozvočenjih. Imeli smo manjšo prednost domačega terena, saj je bil koncert lociran v dvorani DDT. Pred nastopom smo poslušali ostale zbore in kljub temperaturi, ki bi ustrezala pingvinom, ohranjali mirne živce. Ko je napočil trenutek nastopa, smo na odru suvereno odpeli program. Z izvedbo smo bili zadovoljni.
Po koncertu je sledila pogostitev in po njej razglasitev rezultatov. Dobili smo nagrado za perspektivno zasedbo (in denarno nagrado za enodnevne intenzivne vaje z enim od slovenskih zborovodij ali mentorjem za vokalno tehniko), kar je za naš prvi nastop na tovrstni prireditvi lep dosežek.
Konec dober – vse dobro, pravijo, in tako se je končalo še eno pomembno obdobje v zgodovini Prosavusa.
… glej: že dviga se zarja. Življenje je lepše od sanj.
(S. Kosovel)
